Helvetica. Najpogosteje uporabljena pisava, ki so jo razvili leta 1957 v Švici.
Dokumentarni film govori o oblikovanju pisave Helvetica in ob enem tudi o zgodovini sodobnega grafičnega oblikovanja. V obliki intervjujev z različnimi osebami (Michael Bierut, Rick Poynor, Massimo Vignelli, Wim Crouwel, Jonathan Hoefler, Erik Spiekermann, Rick Poynor, Lars Müller, David Carson, Wim Crouwel,..) predstavi na eni strani njene privržence in na drugi tiste, ki ji nasprotujejo.
Prav tako si na dveh različnih bregovih v arhitekturi lahko predstavljam moderniste in postmoderniste. Tiste, ki zagovarjajo da oblika sledi funkciji in na drugi strani tiste, ki dajejo prostoru tudi svoj umetniški pečat.
Toda jaz se bom vrnila nazaj k pisavi. Lahko bi se strinjala s tistimi, ki pravijo, da preveč preprosta in minimalistična pisava lahko postane dolgočasna, vendar se mi Helvetica ne zdi taka. Razlog za to pa je, da je tako dovršena in morda celo perfektna. Je preprosta, berljiva, nevtralna, urejena, klasična, resna in brez napake. Lahko jo uporabiš kjerkoli in zaradi njene nevtralnosti ne moreš zgrešiti. Vrlina je namreč ravno to, da ti uspe najti pravo pisavo za določen namen. Takšno, ki s svojo ekspresivnostjo in morda dekoracijo paše v določen kontekst. S tako pisavo tudi lažje pritegnemo pozornost ljudi. Z njo lahko neko stvar naredimo bolj prepoznavno, enkratno. Vseeno pa menim, da je s pisavo kot je Helvetica smotrno pisati uradne dokumente, označevati cestne znake, javne ustanove,...
Ob gledanju dokumentarnega filma pa se mi je v spomin najbolj vtisnila misel, da je tanka meja med simple-clean-powerful in simple-clean-boring. S tem se vsekakor strinjam in zdi se mi, da je največja vrlina vse to uskladiti in najti pravo mero. Menim pa, da je to oblikovalcem Helvetice uspelo.
Helvetica trailer: http://www.youtube.com/watch?v=wkoX0pEwSCw
Film Helvetica: http://www.youtube.com/watch?v=KRaGDp2WMig
Ni komentarjev:
Objavite komentar